Stališča in pripombe SKS na strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji

Pripombe in stališča SKS, ki smo jih podali na osnutek strategije upravljanja medveda v Sloveniji v obdobju 2019-2030 (verzija 28.1.2019)

 

 

Pripombe so podane po poglavjih, kjer je pod

  1. a) Navedba iz strategije:
  2. b) Argumenti proti

 

5.1 Odnos človek  - medved

  1. a) Navedba iz strategije: »V splošnem je javnost v Sloveniji medvedu naklonjena.«
  2. b) Trditev ne drži. Ni obrazložena peticija, ki jo je na svojih občnih zborih v lanskem letu podpisalo 54 NVO s področja kmetijstva, med drugim pa jo je podprl tudi Svet za živinorejo, ki je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo. S peticijo je seznanjena vlada RS in evropska komisija. To je doslej najbolj množičen protest proti obstoječi politiki upravljanja z zvermi v Sloveniji. Preko članstva v NVO in družinskih kmetij stoji za njeno vsebino pol milijona ali četrtina Slovencev! Prenamnožitev zveri je obravnaval tudi DS in sprejel sklepe za njihovo zmanjšanje.

 

  1. Navedba iz strategije: »V primeru nastanka škod tovrstne dogodke nekritično povzemajo nekateri mediji.«
  2. Navedba napeljuje na obsodbo tako imenovanih »nekritičnih medijev«, ki poročajo o pokolih in kaže na nevarne težnje utišati medije in prikrivati negativni vpliv zveri na družbo!

 

  • Vključenost deležniških skupin
  1. Navedba iz strategije: Kmetje so nekritično uvrščeni na spisek vseh drugih deležnikov.
  2. Kmet iz navedenega spiska deležnikov na svojih poljih in gozdu zastonj prehranjuje divjad in edini nosi negativne posledice te neodgovorne politike, zato mora imeti pri vplivu na to politiko imeti odločujoč vpliv. Pojem strpnosti…ali je kmet nestrpen če dviguje glas proti pokolu svoje črede…njegove lastnine in vira svoje ekonomske eksistence?

 

  1. Navedba iz strategije: »MOP sofinancira ukrepe za zaščito pašnih živali«.
  2. Ograje, psi in pastirji so neučinkoviti in neskladni s tradicionalnim načinom kmetovanja v alpskem prostoru. Definicija dobrega gospodarja se mora glasiti: Dober gospodar je kmet, ki poskrbi, da njegova živina ne povzroči škode na tuji lastnini. Stroškovnih in časovnih bremen varovanja svoje lastnine pred zvermi kmet ni dolžan nositi, saj smo po 14. členu Ustave RS »vsi pred zakonom enaki«. Kmet, ki bi moral trpeti ta bremena bi bil izpostavljen nelojalni konkurenci s kmeti kjer zveri ni (v državi in širše v EU, saj velja načelo prostega pretoka blaga), kar prepoveduje 74. člen Ustave RS.

 

  1. Navedba iz strategije: »Pri preselitvi medvedov strokovna skupina preverja soci-ekonomsko sprejemljivost«.
  2. Trditev ne drži. Kako je bila ta sprejemljivost preverjena v primeru protestov in blokad proti preselitvi medvedov s strani francoskih kmetov?

 

  1. Navedba iz strategije: »Krmljenje je v splošnem zelo intenzivno.«
  2. Krmljenje vzpodbuja reprodukcijo. S krmljenjem pokrivamo že tretjino prehranskih potreb medveda, kar bi po merilih živinoreje že lahko imenovali »intenzivna pitovna reja z močnimi krmili«. Prepovedati je potrebno krmljenje s krmo živalskega izvora…medveda navajamo na klavca živine in ob zmanjševanju številčnosti zmanjševati ostalo krmljenje!

 

  1. Opredelitev ohranitvenih ciljev
  2. Navedba iz strategije: »Številčnost v Dinaridih ne sme pasti pod 500 osebkov, v Alpah se dopušča samostojno reprodukcijo«
  3. Tako številčno visoki cilji rušijo vsakršno možnost še strpnega sobivanja in izrazito odstopajo od politik sosednjih držav: Vsa Dinarsko-pindska populacija šteje 4000 osebkov, v Sloveniji 1000!! Nesorazmernost! Gostota populacije je na območju Dinaridov 13 osebkov /100km2, kar je ena največjih gostot v Evropi in v svetu. Izrazito odstopamo od politik upravljanja sosednjih držav: Na Hrvaškem je medved uvrščen med lovno divjad. V Avstriji po letu 2006 reprodukcije niso več zaznali, medved šteje za izumrlo vrsto. Upravljalski cilj v Italiji je ohranjati populacijo cca 50 medvedov. Bistveno je potrebno zmanjšati populacijo medvedov v Sloveniji in preprečevati širjenje v alpski prostor. Zmanjšanje omogočata izjemi 16. člena direktive:
  • da se prepreči škoda na živini
  • zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje, kar izguba kulturne krajine v alpskem prostoru je

 

  • Izboljšanje odnosa človek medved
  1. Navedba iz strategije: »Priporoča se odstranitev zaraščajočih površin.«
  2. Kdo, kje, na čigave stroške…to lahko izvede le motiviran kmet s pašnjo ali košnjo, ki ne bo kmetoval pod grožnjo pokola svoje živine. Sedanja politika upravljanja z zvermi deluje izrazito nasprotno in je eden od prevladujočih vzrokov zaraščanja kmetijskih površin.

 

  1. Navedba iz strategije: »Krmišča morajo biti od naselij oddaljena 1500m.
  2. V alpskem prostoru imamo kmetije v celkih. Kaj pa odmik od (gorskih) kmetij in pašnikov?

 

  1. Navedba iz strategije: »Ekonomske koristi od ogledovanja medveda«
  2. Ali razvijamo Slovenijo v odprt zverinjak? Niso ovrednoteni negativni vplivi zveri na turizem (izguba kulturne krajine, ekološka hrana, kulinarika, pohodništvo, nabiralništvo…)

 

  • Spremljanje stanja populacije/škode
  1. Navedba iz strategije: »Spremljanje interakcije med medvedom in človekom preko škod, ki jih povzročijo medvedi«
  2. Škoda ni samo posamezna žival. Uničeno je rejsko delo desetletij. Noben kmet ne redi živali zaradi povračila škode. Primer, da ti porušijo hišo in povrnejo škodo. Prekomerna namnožitev zveri povzroča prikrite daljnosežne negativne družbeno socialne, demografske in gospodarske procese. Te degenerativne pojave ne opazimo čez noč, saj najedajo zdravje naše družbe na daljši rok. Tako naravnane nacionalne in evropske politike povzročajo:
  • izgubo motivacije za kmetovanje pri mladi generaciji, saj je to eden večjih vzrokov za prenehanje kmetovanja na več kot 1000 kmetijah na leto v Sloveniji in opuščanja planin.

Ko kmetija usahne v ravninskem svetu, se še vedno najde kupec ali najemnik in kmetijske površine ostanejo obdelane. Prenehanje kmetovanja gorske kmetije, pa vedno pomeni zaraščanje in demografsko izgubo kulturne krajine in s tem kršitev 71. člena Ustave RS

  • izgubo neprecenljive naravne in kulturne dediščine naših prednikov in s tem kršitev 73. člena Ustave RS
  • siromašenje biotske raznovrstnosti na gorskih, hribovitih in kraških območjih ter nevarnost izgube ogroženih avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem domačih živali, ki so prilagojeni ekstenzivni pašni reji
  • omejevanje paše in s tem onemogočanje pridelave zdrave ekološke hrane ter izgubo dobršnega dela kmetijske zemlje za ekstenzivno kmetijstvo
  • nazadovanje in praznjenje podeželja
  • zmanjševanje narodove prehranske samooskrbe,
  • kršenje prenekaterih resolucij, strategij in zavez o varovanju in razvoju podeželja in alpskega prostora, sprejetih na državni in evropski ravni (na primer Alpske konvencije, katerih podpisnica je naša država in namenja kmetijstvu v alpskem prostoru posebno skrb in vlogo)
  • veliko nacionalno gospodarsko in družbeno škodo tudi z uničevanjem lovne divjadi, ki je narodno bogastvo (s katero trajnostno upravlja več kot 20.000 slovenskih lovcev)
  • družbene konflikte,
  • nezaupanje v nacionalno politiko in krepitev evropskega skepticizma

8.2.b Raziskovalne prioritete

  1. a) Navedba iz strategije: »Potrebujemo metode za upravljanje populacije medveda«
  2. b) Manjkajo raziskave zgoraj naštetih negativnih vplivov preštevilčne populacije!

 

8.2.c Nadzor nezakonitega ubijanja

  1. a) Navedba iz strategije: »Zagotoviti usposobljen kader na policiji«
  2. b) Predlog je izrazito neprimeren in potraten. Upravljalci lovišč (LD in LPN) z armado preko 20000 lovcev, z zahtevnim lovskim izpitom ter širokom praktičnim znanjem, stalno navzočnostjo v loviščih, profesionalnimi lovskimi čuvaji in lovska inšpekcija so že vzpostavljeni mehanizmi, ki pokrivajo celoten teritorij države in ki lahko najbolj učinkovito izvajajo nadzor.

 

AKCIJSKI NAČRT

UVOD

  1. Navedba iz načrta: Na območju Slovenije in sosednjih držav medveda ogroža »ne sprejemanje med ljudmi«.
  2. Zakaj delovati proti volji ljudi? Na svetu so področja, kjer narava še deluje po naravnih zakonih in so zveri njen sestavni del, čeprav je tudi tam lov nepogrešljiv del trajnostnega upravljanja. V Evropi (Anglija…) in po svetu (Avstralija, Nova Zelandija…) pa so področja brez zveri in narava dobro funkcionira. Zakaj posiljujemo urbano slovensko podeželje s temi utopičnimi idejami »sobivanja«.

FINANCIRANJE

Oba dokumenta napeljujeta predvsem k izrazito potratnemu napajanju pri državnem koritu…koritu, ki ga s svojim trdim delom pri pridelavi hrane polni tudi kmet. Ta njegov vložek pa se mu vrača v obliki uničevanja sadu njegovega dela. To je protiustavno, nepravično in neetično. Tudi do drugih ranljivih družbenih skupin (kmečki upokojenec z 200 EUR pokojnine, nezadostna pomoč invalidom, otrokom s posebnimi potrebami, vzpodbujanje pridelave hrane, zdravstvo…….).

Oba dokumenta kažeta predvsem na dejstvo, da se karizmatične zveri in čustva neosveščenih ljudi zlorabljajo za služenje denarja ozkih skupin z zelo kratkovidnim in neodgovornim pogledom na širše dogajanje v družbi. (vidijo in negujejo svoje drevo in se ne ozirajo na propadanje gozda!).

                                                                                           za SKS pripravil mag. Stanislav Bergant


Nazaj