Včeraj smo, po 4 mesecih prekinjenega dialoga s kmeti zaradi razrešitve prejšnje ministrice Šinkove, le dočakali imenovanje nove kmetijske ministrice.

Sindikat kmetov Slovenije je zaskrbljen nad dejstvom, da si je Vlada RS kmetijski sektor toliko časa upala pustiti brez aktivnega vodenja.

Nova ministrica ima pred sabo zahtevno nalogo, zato pričakujemo, da bo držala svojo besedo in imela z nami v prihajajočem tednu tudi prvi spoznavni, zelo nujni in obenem krizni sestanek. Kmetje pričakujemo takojšnje nadaljevanje pogajanj, ki so po razrešitvi prejšnje ministrice v mesecu septembru obstala na mrtvi točki. S prejšnjo ministrico smo uspeli doseči premike naprej v nekaterih zahtevah, ki smo jih določili na protestih v začetku prejšnjega leta. Trenutna vlada po našem mnenju nima dovolj posluha za kmete in naše zahteve, sicer ne bi dovolila tako dolgega zastoja v pogajanjih. Skrbi nas dejstvo, da se je trenutna ministrica, ga. Čalušić, na zaslišanju postavila v bran Novele zakona o varstvu živali, ki čaka ustavno presojo, ter izrazila upanje, da se novela v sedanji obliki začne izvajati čim prej. To nakazuje na popolno ignoranco vseh pomislekov in opozoril, ki smo jih kmetje izrazili v povezavi z novelo. Hkrati s to podporo vidimo zanikanje pomembnosti incidenta, ki se je zgodil na kmetiji Možgan in nezakonitosti postopka, ki je bil izveden.

Nadalje nas skrbi tudi napoved povečanja pridelave hrane rastlinskega izvora ter posredno nakazovanje na zmanjševanje pridelave hrane živalskega izvora, ki naj bi bila okoljsko bolj obremenilna. 2/3 kmetijskih površin v Sloveniji je trajnega travinja – kdo bo to obdelal in zakaj v kolikor se nagiba trenutna vlada h zmanjšanju staleža živali. Kakšna bo potem Slovenija, ko vsi bregovi, hribi in planine ne bodo obdelani? Ali pa ima trenutna vlada že rešitev kako bodo namesto živali s predelavo travinja pridelovali mleko in meso? Po naših informacijah tak stroj še ne obstaja.

Vlada se očitno tudi ne zaveda dejstev čiste poljedelske pridelave, ki zahteva velik uvoz mineralnih gnojil iz drugih celin, kar posledično pomeni popolno odvisnost celostne slovenske pridelave od ostalih, tujih, geopolitičnih igralcev.

V Sloveniji imamo biokrožno, trajnostno kmetijstvo, saj ravno z živinorejo zagotavljamo velik del potrebnih rastlinskih gnojil. S tem zmanjšujemo odvisnost od uvoza, vzdržujemo prehransko varnost države in obdelanost krajine podeželja.

V kolikor bo sedanja vlada zaradi političnih frustracij posameznikov pristala na ukinjanje živinoreje v Sloveniji bo kriva za izgubo ne samo prehranske varnosti temveč tudi za izgubo velikega števila delovnih mest v kmetijstvu in s kmetijstvom povezanimi panogami ter posledično tudi znaten del slovenskega BDP-ja.

Kmetje zahtevamo takojšnje nadaljevanje pogajanj, vzpostavitev uravnoteženega dialoga ter kmetijsko politiko po meri slovenskim razmeram ne pa individualnih preferencam posameznikov.

Kmetje smo združeni in združeni bomo zaostrili naš boj za naš obstoj, v kolikor aktualna kmetijska politika ne bo sledila usmeritvam, ki imajo realno podlago na slovenskem podeželju.